Splošno o melanomu

Maligni melanom je vrsta raka, ki nastane iz pigmentnih celic (melanocitov). Razvije se predvsem na koži, v redkih primerih pa se pojavlja tudi v drugih tkivih, na primer na sluznicah prebavil in anogenitalnega predela, v očesu in na možganskih ovojnicah.

Nevaren je zlasti zaradi zgodnjega zasevanja v območne bezgavke in kasneje v oddaljene organe, kot so jetra, pljuča in možgani. Medtem ko ima razsejani melanom slabo prognozo, ima lokaliziran (zgodaj odkrit) melanom kar 99 % petletno preživetje. Ključna sta torej zgodnje odkrivanje in zdravljenje.

Kako pogost je melanom v Sloveniji in po svetu?

V Sloveniji vsako leto za malignim melanomom zboli 31,5 prebivalcev na 100.000. To pomeni, da se letno več kot 600 Slovencev sooči s to diagnozo. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kjer je letno v povprečju 23,0 primerov na 100.000, je breme bolezni v Sloveniji tako nadovprečno visoko. Po umrljivosti (6,1 na 100.000 letno) je Slovenija celo na drugem mestu v Evropi, takoj za Norveško. V zadnjih letih se število odkritih kožnih melanomov naglo povečuje, tako je že nekaj let na 6. mestu najpogostejših novo odkritih rakov.

Potek

Melanomi se lahko pojavijo kjerkoli na koži, ne samo na soncu izpostavljenih delih. Pri ženskah se tipično pojavljajo na nogah, pri moških pa na hrbtu. Običajno je prvi znak melanoma pojav nove kožne spremembe ali pege. Približno 70 % melanomov nastane na prej zdravi koži. Pravimo, da nastanejo ‘de novo’.  Le manjši del melanomov se razvije iz že prej obstoječih kožnih znamenj.

Večina melanomov najprej raste v širino, rast v globino pa se začne šele kasneje ob kopičenju dodatnih mutacij. Debelina melanoma ob odkritju je zato pomemben napovedni dejavnik za izid zdravljenja. Ob diagnozi so lahko melanomi še majhni, lahko pa so veliki tudi več centrimetrov. V poznem poteku lahko melanomska sprememba prične srbeti, boleti, krvaveti ali tvoriti razjede.

Koga lahko prizadane melanom?

Melanomi se najpogosteje pojavljajo v srednjem starostnem obdobju, lahko pa prizadanejo tudi mlajše. V svetu imajo moški približno 1,5-krat večje tveganje za razvoj melanoma, pri nas pa je pogostejši pri ženskah. Najpogosteje se pojavljajo pri osebah, ki imajo svetlejšo polt in so bile pogosto izpostavljene ultravioličnemu sevanju. Tako UV-A kot UV-B namreč delujeta rakotvorno in zavirata imunski sistem. Pomembna je zlasti izpostavljenost v času otroštva in zgodnji odrasli dobi.

Večje tveganje za razvoj melanoma imajo tudi osebe, ki so v preteklosti že imele melanom ter osebe z velikim številom netipičnih kožnih sprememb, zlasti če so te večje od 6 mm, so nejasno omejene in neenakomerno obarvane.

Raziskave kažejo na večjo pojavnost tudi pri osebah, ki zaradi drugih zdravstvenih stanj prejemajo imunosupresivno terapijo. V manjši meri je pomembna tudi družinska obremenjenost, saj je pojavnost melanov povezana z nekaterimi dednimi mutacijami, ki povečujejo nagnjenost k razvoju kožnega raka.

Preprečevanje in odkrivanje. Na kaj moram biti pozoren?

Najpomembnejši ukrep je dosledno izogibanje sončnim žarkom. Če se izpostavljate sončni svetlobe, naj bo to v času, ko je sonce šibkejše (do 10. ure in po 16. uri). Priporočljivo je nošenje dolgih oblačil in uporaba pokrival. Golo kožo zaščitite z rednim nanašanjem sončne kreme z zadostnim zaščitnim faktorjem (najmanj 40+).

V preventivi je ključen mesečni pregled kože telesa. Pregledati je treba celotno kožo vključno z manj vidnimi in dostopnimi mesti, kot so lasišče, koža pod nohti in hrbet. Najbolje je, če vam pri tem pomaga druga oseba. Kožne spremembe doma spremljamo po načelu A-B-C-D-E.

Ob nenadnem pojavu novih kožnih sprememb, njihovi rasti in spreminjanju, se posvetujte z zdravnikom.

Pomen dermoskopije

Dermoskopija celega telesa ima vlogo zlasti pri sledenju in spremljanju posameznikovih kožnih sprememb. Dermatolog lahko po večih obiskih pacienta ustvari digitalno knjižnico, v kateri se hranijo posnetki prejšnjih preiskav. Tako lahko ob vsakem ponovnem obisku trenutno stanje primerja z obstoječo bazo.

Za postavitev diagnoze melanoma slikanje s celotelesnim dermoskopom ne zadošča, vendar pa makroskopska primerjava posameznih posnetkov omogoča prepoznavanje tistih kožnih sprememb, ki so se v vmesnem obdobju najbolj izrazito spremenile. Dermatolog se nato na podlagi te primerjave odloči za nadaljnjo obravnavo v smislu pregleda z ročnim dermoskopom, biopsijo in po potrebi za izrez.